Pljuvanje po bendu, ki je šel nastopat v Severno Korejo, za moj vzvišeni in prezirljivi glasbeni in medijski okus dokazuje, da pri nas le malokdo razume smisel in bistvo pop/rock glasbe, umetnosti, umetniške svobode, politike, provokacije, zeitgeista in ironije.
Nastop Laibachov v Pjongjangu je bil odlična konceptualna ideja. Verjetno najbolj trmasto totalitaren, težek, provokativen bend na svetu je nastopil v najbolj trmasto totalitarnem, težkem, tragikomičnem režimu na svetu.
Ne vidim razloga, da umetniki, glasbeniki, izvajalci, kakorkoli že jim rečete — niti Laibachi ali še posebej ne Laibachi —, ne bi nastopali v katerikoli državi na svetu, neglede na njeno politično ureditev oz. stopnjo demokratičnosti.
Ali bi se Laibachi morali ravnati po diplomatski in državniški, predvsem pa po civilni zdravi pameti in odkloniti koncertiranje v Pjongjangu? Ne. Zakaj le? Saj niso Karl Erjavec! Kaj šele John Kerry…
Laibachi niso šli igrat v Pjongjang zato, da bi provocirali domačine, temveč preostanek sveta.
Čudi me, da ni nihče pomislil, da niso prišli v Pjongjang kot provokatorji, temveč kot ambasadorji demokracije.
To vlogo bi jim lahko priznali vsaj Zahodnjaki, če že ne severnokorejske oblasti. Dejstvo je, da so bili prvi bend, ki je nastopil v Severni Koreji, in da je popularna glasba vsaj po 2. svetovni vojni vedno veljala za osvobajajočo — bodisi v endemični obliki, kot lokalno, intravenozno civilnodružbeno uporništvo, po zgledu pretihotapljenih vzorov, ali direktno izvožena iz pop-glasbeno razvitejših držav pod patronatom na lepem prijaznih vlad kot kulturna dobrina z namenom, da bi vplivala tudi na družbo nasploh.
Dovolite, da vas glede na kratkost vašega spomina opozorim, da je bil duo Wham! pred 30 leti — slučajno ravno v letu Live Aida — prva svetovna pop atrakcija, ki so ji Kitajci dovolili nastopiti v državi. Se je kdo takrat zgražal? Ne. Prav tekmovali so, kdo bo prvi. (George Michael in Andrew Ridgeley sta prehitela Stonese in Queene.)
Ampak ali si Severna Koreja za svojo zapoznelo pop defloracijo — Slovencem ali komu na ljubo ali kaj — ni mogla izbrati primernejše zasedbe kot zateženih, brez intelektualističnega backgrounda težko razumljivih Laibachov? Ali je bil njihov koncert naključna zasluga v Pjongjangu že kolikor-tolikor embedanega norveškega impresaria Mortena Traavika?
Morda. Najbrž. A kakorkoli — zakaj hudiča ravno Laibach?
Če nič drugega, je res nekaj na tem, da je Severna Koreja Disneyland. Ne ravno “Disneyland fašizma”, kot jo je opisal Der Spiegel — ker to ni fašizem, kakorkoli že obrnemo (ni pa dosti bolje) —, definitivno pa nekakšen džuče Disneyland. Totalitarna dežela absolutno, v političnem smislu, vendar tudi bizarna in groteskna kot sociala in lifestyle. Dežela namišljene, umetne, zapovedane sreče in svobode na eni strani, na drugi pa prikrite, osmišljene, opravičljive represije — ki jo morda opaziš bolj konkretno šele v trenutku, ko si pred strelskim vodom.
Severna Koreja je vsekakor Disneyland totalitarizma. Kakšna glasba torej tja paše? Kateri izvajalec? Stonesi? (Mislim, The Rolling Stonesi.) Taylor Swift? Nick Cave? (Uf, slovenski fani bi ziher glasovali zanj!) Hmm, kaj pa če bi Severno Korejo povabili kot pridruženo/zunanjo članico, naj se udeleži Evrovizije? Če so bili letos Avstralci kao zraven, zakaj pa ne bi bili še oni?
Šalo na stran. Kdo drug bi pasal v to grotesko in bizarko, če ne Laibachi? Laibachi v svoji zlikani in utišani podobi, z repertoarjem od Moje pesmi, moje sanje pa do Across the Universe?
Resno. Nastop v Severni Koreji so bile mokre sanje Laibachov. Oni ali nihče.
Laibachi so umetniki in z vso pravico provocirajo. Umetniki, ki provocirajo, so danes redki. No, v Sloveniji jih mrgoli, ampak mi tu smo vsega hudega navajeni in jih ne jemljemo več resno.
Laibachi pa provocirajo big time. Vedno so znali s kirurško natančnostjo — in ne da bi bili konkretni in malenkostni — zadeti nevralgično točko nekega kulturnega, političnega okolja.
Spomnite se nastopov Laibachov v Nemčiji leta 1985: naslov turneje je bil Die erste Bombardierung. Laibach über dem Deutschland. Plakat je zgledal takole: